“BDD” – Dismorfna telesna motnja

Dismorfna telesna motnja (BDD – body dysmorphic disorder) je motnja, pri kateri so posamezniki obsedeni z minimalno ali celo namišljeno telesno pomankljivostjo.

By Matija November 23, 2024

Dismorfna telesna motnja (BDD – body dysmorphic disorder) je motnja, pri kateri so posamezniki obsedeni z minimalno ali celo namišljeno telesno pomankljivostjo.

Ti ljudje imajo fiksno idejo, da so njihovi lasje, koža, nos, obraz ali drug del telesa deformirani oz. grdi.

Tej navidezni “napaki” posvečajo veliko pozornosti in jo želijo z raznimi triki in produkti zakriti. To vodi v izrazito nezadovoljstvo, žalost in celo slabše delovanje na družabnem, poslovnem in akademskem področju. Vzroki za nastanek dismorfne telesne motnje so različni in povezujejo biološke psihološke in družbene dejavnike. Izpostaviti velja nerealistične predstave o telesni podobi in vse večji poudarek “popolnega” zunanjega videza, ki ga vsiljujejo sodobni mediji.

Med splošno populacijo je takšnih oseb približno 2%, med osebami, ki se poslužujejo estetski posegov, pa je delež med 10-15%. Pojavnost omenjene motnje pa je med ponudniki estetskih storitev celo še višja, kot med uporabniki estetskih storitev in je ocenjena na 16-20%.

Tudi sam na konferencah specialistov estetske medicine opazim večje število strokovnjakov, ki imajo sami umeten videz s preveč poudarjenimi ustnicami, ličnicami, brado itd.

Ker so osebe v osnovi preobremenjene z zunanjim videzom, pogosto obiščejo kozmetične salone, fitnese, dermatologe, nekirurške estetike in tudi plastične kirurge. Kar 70% vseh bolnikov z dismorfno telesno motnjo obišče specialista estetske medicine. Najpogosteje se odločajo za posege na nosu, dojkah ali liposukcijo. V kar 98% estetski poseg pri teh bolnikih ne pomaga in ne prinaša izboljšanja stanja. Tudi, če je določen del telesa videti bolje, takoj najdejo drugo pomanjkljivosti.

Estetski posegi NISO učinkoviti za bolnike z dismorfno telesno motnjo.

Uspešno zdravljenje je usmerjeno v kognitivno-vedenjsko psihoterapijo, ki jo po potrebi v določenih primerih dopolnimo s terapijo s tabletami.

Kot zdravstveno osebje smo v prvi vrsti dolžni zavarovati bolnika, ki po eni strani išče našo pomoč in je po drugi strani pod vtisom našega videza. Tako moremo bolnikom, pri katerih posumimo na BDD odreči estetski poseg in ga usmeriti primernemu strokovnjaku za duševno zdravje.

Glede na visoko pojavnost dismorfne telesne motnje med uporabniki estetskih storitev in še večjo med ponudniki estetskih storitev je smiselno presejanje vseh bolnikov pred estetskim posegom.

Največ problemov v estetski industriji bo v prihodnje predstavljal konflikt med zaslužkom in integriteto strokovnjaka estetske medicine.