Botoks – 101: vse o kralju estetskih tretmajev

Uvod – Botoks neposredni kralj estetike

Ko govorim o estetskih posegih oz. tretmajih za pomlajevanje se pri vsakem posegu vedno vprašam nekaj ključnih stvari:

• kakšne so neželene posledice?
• kako varen je poseg?
• kako učinkovit je poseg oz. kako predvidljive rezultate daje?
• kako dolgo traja okrevanje?
• kakšen je finančni vložek?
• kako trajni so rezultati?

V prvi vrsti me zanima varnost posega in možnost neželenih posledic – kako pogoste so in kako nadležno jih je reševati. Nato me zanima kako učinkovit je poseg – če ga ponudim 100 pacientkam, pri kakšnem deležu lahko pričakujem odličen rezultat?

Kakšno je okrevanje in kaj vse mi je v obdobju okrevanja onemogočeno? Kakšen je finančni vložek glede na rezultat in kako trajni so rezultati – so v primeru neželenega rezultata lahko povratni – to pomeni, da vrnemo prvotno stanje?

Idealen poseg je v tem primeru POPOLNOMA učinkovit, BREZ resnih neželenih posledic, IZJEMNO varen, BREZ okrevanja, z MINIMALNIM finančnim vložkom in s TRAJNIMI rezultati.

Botoks je od 90-ih let prejšnjega stoletja najbližji približek idealnemu posegu – zato je kralj med estetskimi tretmaji, pozna ga praktično cel svet, vključno z babicami, tetami in sosedami! Med vsemi nekirurškimi posegi, skoraj ne najdemo posega, ki bi bil tako predvidljiv, varen in zanesljiv kot je uporaba botoksa!

V naslednjem blogu boste zvedeli

• kaj je botoks?
• kako deluje botoks?
• za koga je botoks primeren?
• ali je botoks varen?
• miti o botoksu

Kaj je botoks?

Botoks je ime zdravila, ki se v medicini uporablja za sproščanje mišic, glajenje gubic, zmanjšanje potenja in izboljšanje migren. Gre za očiščeno beljakovino, ki jo pridobimo iz bakterije Clostridium botulinum. S pomočjo farmacevtske predelave dobimo varno, minimalno invazivno terapijo za vse, ki si želijo mlajšega videza, glajenja gub in ohranjanja naravnega izgleda.

Kako se je botoks pojavil v estetski medicini?

Botoks se je sprva uporabljal predvsem v oftalmologiji (veda, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni oči). Že leta 1989 ga je ameriški FDA odobril za terapijo “blefarospazma” – to je stanje nekontroliranega stiskanja očesnih mišic. Ko so okulisti tem pacientom aplicirali botoks so opazili, da je krč v vekah popustil, hkrati pa so ugotovili nepričakovan stranski učinek – pacienti med obrvmi in okoli oči niso imeli gub! Že v 90ih letih prejšnjega stoletja je obnorel svet, kot čarobna terapija za gube.

Kako deluje botoks?

Botoks deluje na način nevromodulacije – to pomeni, da prekine komunikacijo med živci in mišicami – tako prepreči krčenje mišice in nastanek finih gubic in gub. Pomembno je seveda odlično poznavanje anatomije mišic in njihovo dinamiko, da s pravimi dozami in natačno aplikacijo, oslabimo točno tiste mišice, ki povzročajo gube. Koža nad mišico zasije in se sprosti.

Botoks prepreči nastajanje dinamičnih gub – gub, ki nastajajo ob premikanju. S časom, izgubo kolagena in elastina ter pod vplivom zunanjih dejavnikov (UV žarki, kajenje) pa se dinamične gube spremenijo v statične – gube, ki so stalno prisotne, tudi ko oseba obraz sprosti. Če preprečujemo nastajanje dinamičnih gub, dolgoročno preprečimo nastanek statičnih, globokih gub. Botoks po aplikaciji deluje cca 3-4 mesece.

“Če preprečujemo nastajanje dinamičnih gub, dolgoročno preprečimo nastanek statičnih, globokih gub.”

Za koga je botoks primeren?

Terapija glajenja gubic z botoksom je primerna za vse, ki na koži obraza opažajo nastajanje finih gubic in gub. Botoks je odlično zdravilo tudi za vse, ki imajo težave s prekomernim potenjem, hkrati pa ga uporabljamo pri vseh, ki imajo na račun stiskanja zob in hipertrofije žvekalne mišice, razširjeno spodnjo tretjino obraza.

Idealen kandidat je oseba, ki gub še nima izrazito statičnih. V tem kontekstu je “preventiva” boljša kot “kurativa”, saj je rezultat bistveno boljši.

Osebno pacientkam, ki na obrazu še nimajo niti dinamičnih gub, terapijo z botoksom, kot čisto “preventivo”, odsvetujem. Z začetkom ob pojavljanju prvih gubic ne zamudimo praktično ničesar – tako potrebe po uporabi PREDEN se pojavijo prve gube dejansko ni.

Matija AMBROŽ, dr. med.

Terapije z botoksom je minimalno invazivna, skoraj neboleča, okrevanja pa praktično ni – tako, se lahko takoj po posegu vrnete v normalno socialno življenje in delo!

Ali je botoks varen?

Botoks je v Sloveniji registriran kot zdravilo pod različnimi imeni (Vistabel, Dysport, Bocouture). Ker je registriran kot ZDRAVILO, ima do njega dostop samo zdravstveno osebje z licenco za predpisovanje zdravil (zdravniki, zobozdravniki), pri sami izdelavi in hranjenju pa veljajo najvišji farmacevtski standardi kakovosti.

Na podlagi napisanega je botoks izjemno varno in nadzorovano zdravilo, ki se raziskuje več kot 50 let in je v medicinski uporabi več kot 30 let.

Uporaba botoksa je lahko nevarna, ko ga uporablja neusposobljeno osebje, ki ga legalno ne more dobiti v lekarni in zato išče alternative, ki na črni trg pogosto pridejo brez nadzora iz azijskih držav.

Kot zdravilo v kozmetiki uporabljamo minimalne količine botoksa. Za tipične regije obraza se uporabi med 45 – 66 enot botoksa. Kot omenjeno se botoks uporablja tudi v drugih panogah medicine, kot sta nevrologija in oftalmologija. V nevrologiji ob posameznih boleznih, ki povzročajo krče uporabljajo botoksa tudi v 10x večjih količinah brez težav prenašanj.

Miti o botoksu

MIT I – Botoks je strupen in nevaren

Botoks res pridobivamo s čiščenjem toksina iz bakterije. Kot opisano zgoraj je tako pridelava, hranjenje in distribucija izjemno nadzorovana z najvišjimi varnostnimi standardi. Botoks se preučuje več kot 50 let, na letni ravni pa se samo v ZDA opravi več kot 10 miljonov posegov! Po pol stoletja spremljanja uporabe zdravila je jasno, da je botoks VAREN, njegov učinek pa predvidljiv in zanesljiv.

MIT II – Botoks ustvari nenaraven in zamrznjen izgled

Ne drži! Rezultat botoksa je odvisen od strokovnjaka, ki terapijo izvede. Posamezniku prilagojena aplikacija omogoči naraven rezultat. Premikanje obrvi in obrazna mimika se ohranita, gube pa se zgladijo ali izbrišejo. Seveda pri tem ni mogoče uporabiti enotne sheme aplikacije botoksa, ampak je shemo potrebno prilagajati potrebam vsakega posameznika posebej.

MIT III – Botoks “napihne” obraz in je samo za ženske

Botoks na volumen obraza nima vpliva. Za razliko od dermalnih polnil, v obrazu ne more nadomestiti izgubljenega volumna. Ker botoks omrtvi mišice, deluje samo ob dinamičnih gibih. Tako je dejansko na sliki ob sproščenem obrazu nemogoče določiti ali oseba uporablja botoksa ali ne. Ko soseda pokaže na ustnice in reče “Lej, tota je cela od botoksa.” je to seveda popolni oksimoron.

Botoks uporablja vedno več moških, saj ravno na račun nespremenjenega videza, brez dodajanja volumna, ohranjajo mladosten videz brez gub.

MIT IV – Ko začneš z botoksom ne moreš nehati/dolgoročno spremeni obraz

Ta mit je moj najljubši, saj imamo odlično študijo, ki ga v celoti razblini. Gre za študijo na enojajčnih dvojčicah. Ena iz med dvojčic je uporabljala botoks 2-3x letno zadnjih 13 let (trenutno ni v uporabi), druga pa ga je v trinajstih letih uporabila samo 2x.

Kljub temu, da trenutno botoksa ne uporablja nobena, je videz kože pri dvojčici, ki ga je uporabljala redno bistveno boljši. Bistveno manj gub ima okoli oči, med obrvmi in po čelu, tudi sama tekstura kože je boljša. Tudi ob nasmehu, je pri uporabnici botoksa bistveno manj dinamičnih gub. To pokaže, da je dolgoročna uporaba botoksa kvečjemu pozitivna iz vidika izgleda kože, hkrati pa popolnoma negira mit, da se z dolgotrajno uporabo botoksa obraz spremeni in postane v izgledu nenaraven.

Povzetek: Stigme glede botoksa je dovolj!

V svetu je botoks že poznan kot kralj med estetskimi posegi. Za terapijo gub in finih gubic na obrazu praktično ni tretmaja, ki je bolj predvidljiv, bolj zanesljiv, bolj učinkovit in varnejši. S tem ko razumemo osnove pri uporabi botoksa, do njega več ne rabimo gojiti stigme, ki se botoksa drži na račun nepoznavanja in mešanja pojmov.

S pravilnim pristopom in v rokah strokovnjaka je lahko botoks izjemno učinkovito orodje za pomlajevanje obraza, glajenje gub in osveženega videza, brez umetnega izgleda.